Paper.li ali kako postati urednik svojega časopisa

04/01/2011 § Komentiraj

Pred nekaj meseci sem naletel na krasno orodje za konsolidacijo naraščajočega števila virov informacij, ki vsak dan bolj »onesnažujejo« moje življenje v spletu. Težko se je znajti v tem oblaku, ko pa vsak dan nastajajo novi viri vsebin, izluščiti je treba relevantnost in pomembnost, zmeraj več je spama, če uporabljaš zmeraj iste vire ne širiš svojih obzorij … časa pa tudi ni neskončno.

Zato je fino najti kako tehnologijo ali storitev, ki vsaj  nekaj od naštetih reči naredi namesto tebe.

Leta nazaj je bila to striktno domena javnih medijev, splet pa je, tako kot mnoge druge reči, tudi to stvar obrnil na glavo.

Selitev bralcev in posledično marketinškega denarja na splet je drastično vplivala na klasične medije

Tako pri nas, kot v tujini smo zadnja leta doživljali konstanten upad prodaje časopisov in revij. Ključen razlog je selitev bralcev v splet, ki je za sabo potegnila tudi selitev oglaševalskega denarja.

Medtem pa je obstoječa industrija tiskanih medijev (in drago plačanih managerjev) apatično in brez velike volje po spremembah opazovala ter se izkazala, kot izjemno nefleksibilna in neuspešna slediti novi realnosti v smislu potrebnih sprememb uredniškega pristopa, oglaševalske infrastrukture, pritoka denarja … skratka ni bila sposobna spremeniti, več kot 100 let starega poslovnega modela.

Časopis mi ne more ponuditi več, kot 20% zame relevantnih informacij.

Novice še zmeraj nastajajo na podoben način, ko včasih, se je pa drastično spremenila distribucija medtem pa vsebine nastajajo na popolnoma nov način (blogi in podobno). Tudi virov novic in vsebin je vse več.

Eden izmed problemov, ki jih imam sam s klasičnimi mediji je relevantnost informacij. Sam sem leta bil reden bralec Sobotne Priloge medtem, ko je danes skoradja ne kupim več (mogoče čisto ritualno pred sobotno kavo v mestu), ker 80% vsebine zame ni relevantne- tistih 5% raje preberem na spletu. Podobno je z ostalimi mediji in večino revij.

Dnevni časopisi morajo naslavljati čimširšo množico, če hočejo doseči potencialno čimvečji trg naročnikov in oglaševalcev. Kar pa za bralca ni nujno najbolje.

Zame idealen časopis je pisan na kožo (skoraj) vsakemu bralcu posebej s tem, ko mu ponudi zanj maksimalno relevantne in kakovostne informacije in vsebine. Vse to iz skoraj brezmejnega števila obstoječih virov … in me pri tem konstantno ne bombardira z nerelevantnimi reklamami.

In kake so spletne/tehnološke alternative?

Najboljše orodje in najboljši približek za distribucijo relevantnih informacij je danes twitter, ki omogoča, da novice hitro preletimo in če opazimo kaj zanimivega jih tudi v originalnem viru preberemo.

S spremljanjem drugih v svojen twitter accountu sami določimo relevantnost vira. Pomankljivost tega avtomatizma je ta, da mogoče kaj pomebnega za nas zamudimo. Manjka torej pamet, ki bi na osnovi naših bralnih navad (in mogoče navad bralcev, ki berejo podobne reči) ponudila še kako dodatno vsebino (ne na twiteer nivoju virov, ampak na nivoju vsebine)- sedaj to delamo sami, ko dodamo kak nov vir.

paper.li- moj lastni časopis

Švicarsko podjetje Small Rivers se je odločilo, da ta način spremljanja novic (torej twitter stream) spremeni v čisto »tapravi« personalizirani dnevni časopis v obliki storitve paper.li.

Kaj torej paper.li dela? Pregleda celoten twitter stream, analizira vir informacije, preveri njegovo relevantnost in splošno priljubljenost (bralnost) ter, kot končni izdelek iz originalne vsebine sestavi tvoj lastni časopis … vključno z arhivom izdaj.

moj lastni dnevni cajtung

Vir vsebine so torej poljubni viri (tudi časopisi, blogi, portali, članki), ki jih sam določiš (urednik je torej uporabnik sam), za distribucijo (in deloma agregacijo) poskrbi twitter, za formo in kontekst (ter agregacijo) pa paper.li.

Članke lepo razdeli v različne predefinirane sekcije časopisa (business, tech, education), kar pomeni, da paper.li ve poiskati kontekst določene vsebine in jo pravilno umestiti. Dodatno fiksnim sekcijam, lahko članke beremo tudi po “twitter hashtag-ih” (to so tisti  “#” znakci, ki jih dostikrat zasledimo v našem streamu).

Ne samo enega, lahko imam več osebnih časopisov

Seveda je možno časopis narediti iz poljubnega twitter streama, kjer nam je lahko v veliko pomoč listorious.com– imenik različnih twitter list. Če te zanima fotografija si lahko narediš lastni spletni časopi na osnovi http://twitter.com/#!/petapixel/best-of-photography.

Te zanima marketing ali mogoče bolj specifično B2B marketing? Kein problem.

Na žalost slovenščina (oziroma “luščenje” konteksta v slovenskih besedilih) ni podprta, pa tudi dvomim, da bo v bližnji prihodnosti, tako da nam še zmeraj ne preostane drugega, kot brskati po slovenskih novičarskih in vsebinskih portalih neposredno. Kak open source projekt podobne narave bi prevod olajšal in oresničil.

A je paper.li konkurent časopisom?

Paper.li (v navezavi s twitter-jem nakazuje možno smer v katero bi celotna arhitektura, oziroma medijski ekosistem lahko šel:

  • heterogeni viri, oziroma ponudniki vsebine- prava časopisna uredništva, blogi, različni neodvisni viri
  • kuracija vsebin- zanimive vsebine
  • urednikovanje- kvaliteta virov, trajanje vrednosti vsebine
  • agregacija vsebin- združi po posamaznikovih željah in navadah
  • forma in distribucija- papir, iPod apps, web

Jaz svoj časopis (skoraj) redno berem (alternativa je spremljanje vsebin z Seismic Desktop), sigurno pa zavoljo take tehnologije, oziroma orodij, časopisi ne bodo izumrli.

Izumrli bodo izključno zavoljo samih sebe.

Advertisements

Where Am I?

You are currently browsing entries tagged with informacijski kaos at biznis strategije ideje marketing.

%d bloggers like this: