V Slovenijo prihaja novo marketinško orodje- »Groupon« za produkte

18/01/2011 § Komentiraj

Večina marketingarjev pozna podjetje Groupon in njegov uspešen poslovni model, potrošniki pa zavoljo ugodnih cen, ki jih ponujajo, bolj poznamo njegove slovenske izpeljanke. Groupon, kot marketinško orodje, zagotavlja, da kar najširša množica potrošnikov preizkusi storitve, kot so restavracije, masaže, frizerske in podobne storitve. Diskontna cena (vsaj 50% nižja od vsakodnevne) pritegne potrošnika, ki preizkusi storitev in če je z izkušnjo zadovoljen postane mogoče celo lojalen kupec. Opisani model, ki je alternativa predvsem oglaševanju, je v tujini izjemno uspešen.

Če torej koncept uspešno deluje na področju storitev, a bi se ga dalo uporabiti tudi pri izdelkih za široko potrošnjo? Izkušnje iz tujine in nekajmesečni premislek pravijo, da se odgovor nagiba v »da, seveda, z majhnimi modifikacijami« smer.

In ravno zato sva se dva entuziansta odločila slovenskemu potrošniku ponuditi prvo tryvertising trgovino testiRaj, ki bo potrošniku omogočila, ne samo cenejši, ampak brezplačen preizkus novih izdelkov.

Tryvertising trgovina- trgovina v kateri potrošnik ne plačuje z denarjem

Tryvertising trgovina je fizičen prostor v obliki trgovine v katerem se potrošniki seznanimo z izdelki (največkrat gre za novosti), ki jih preizkusimo kar v trgovini ali pa kasneje doma. Vseeno pa to ni prava klasična trgovina saj izdelkov v njej ne plačamo z denarjem.

Japonski, oziroma azijski potrošniki, so imeli prvi priložnost preizkusiti vse prednosti modela, kasneje pa še ameriški (California in Brazilija) in evropski.

prvo tryvertising trgovino so odprli v tokiju

testiRaj je za izdelke tisto, kar je Groupon za storitve- katere izdelke lahko preizkusim?

V testiRaj bo potrošnik lahko preizkušal tako FMCG izdelke (takoimenovani »fast moving consumer goods«), oziroma po slovensko izdelke za široko potrošnjo (hrana, pijača, kozmetika, izdelki za dom, izdelki za domače ljubljenčke), kot tudi elektronske naprave (mobilna, zabavna elektronika).

simbolična slika izdelkov, ki se jih bomo trudili ponuditi potrošniku

Kaj je tryvertising?

Tryvertising je skovanka besed »try« ter »advertising«, »poskusiti« in »oglaševati«, kar bi v prevodu pomenilo »oglaševanje preko poskušanja«.

Kot se že nekako da razbrati iz prevoda je tryvertising marketinški koncept pri katerem se potrošnik seznani z izdelkom tako, da ga poskusi. To mu omogoča, da se za nakup odloči na osnovi lastne izkušnje in ne na osnovi oglaševalskega sporočila.

tryvertising ni samo preizkušanje okusa hrane, tryvertising ima številne pojavne oblike

Preizkus izdelka potrošniku omogoči blagovna znamka

Potrošnik lahko torej preizkuša izdelke zastonj. Kdo mu pa to omogoči in s kakšnim namenom? Kako so torej v zgodbo vpletena podjetja, oziroma blagovne znamke (BZ)?

Če smo v vlogi vodje marketinga, brand managerja, produktnega vodje-marketingarja se nenehno soočamo vprašanji, kot so »kako naj naš izdelek pritegne pozornost v času, ko je vse več promocij in reklam?« … »kako naj prepričamo potrošnika, da preizkusi naš izdelek?« … »kako naj pridobimo čimveč povratnih informacij o našem izdelku od potrošnika?« … »kako lahko pomagamo potrošniku sedaj v času slabe ekonomije?« … »a je okus primeren« … »kaj pa cena?« … “pa embalaža?”

Recimo, da sta problema »preizkus izdelka« in »povratna informacija potencialnega kupca« dovolj pereča, da se ju lotim. Raziščem orodja in pristope, ki so mi na voljo in se odločim preizkusiti nov marketinški koncept testiRaj. Sedaj moram samo še zagotoviti potrebno število izdelkov ter jih dati na voljo v trgovino testiRaj.

In tukaj potem pridemo  do sorodnosti z Groupon-om: nizka cena (pravzaprav € 0) pritegne potrošnika, ki moj izdelek preizkusi in če je zadovoljen z izkušnjo se odloči postati občasen ali lojalen kupec. Torej, podobno dodano vrednost, kot jo zgoraj opisani koncept Groupon ima  za storitve, lahko ima testiRaj za izdelke.

marketinški izumi bogatijo tudi besednjak, pri nas bo izraze še treba prevesti

Ključna razlika med Groupon in testiRaj- povratne informacije o izdelkih

Prava vrednost koncepta testiRaj ni samo oglaševanje s preizkusom, ampak povratne informacije. Namreč, v zameno za preiskus izdelka potrošnik izpolni kratko spletno anketo o izdelku. Potrošnik tako preizkus plača s svojim mnenjem, ki ga dobi blagovna znamka v zameno za izdelek.

Gre za dogovor med blagovno znamko in potrošnikom o izmenjavi nečesa, kar oba potrebujeta- potrošnik izdelek, BZ pa povratne informacije.

poslovne in marketinške odločitve ne smejo temeljiti na lastnih domnevah- potrošnika je treba vprašati

Kaj torej lahko testiRaj stori zame, brand managerja, produktnega vodjo, marketinškega vodjo?

S tem, ko zagotavlja prvi preizkus izdelka omogoča učinkovito razdeljevanje izdelkov oz. vzorcev- potrošnik sam izbere in se odloči izdelek preizkusiti.

Če gledamo potem še naprej iz vidika promocije, testiRaj ponudi še dodano vrednost, ki jo običajne promocije in degustacije ne nudijo. Povratno informacijo namreč, s katero potrošnik »plača« izdelek, BZ pa dobi odgovore na zastavljena vprašanja: testiRaj je primeren za testiranje novega okusa ali embalaže obstoječih izdelkov ali v celoti za testiranje novih izdelkov na trgu.

testiRaj se pa lahko izkoristi tudi, kot komunikacijski kanal pred lansiranjem ali kot podporo oglaševalski kampanji v času lansiranja.

pepsi je na lastni koži izkusil pomembnost raziskav in povratnih informacij potrošnikov

Malo za šalo, malo zares: “če bi Pepsi vedel za našo trgovino bi mu prihranili večino od $35 milijonov porabljenih za novo embalažo, ki jo je kmalu spet zamenjala stara.

Sem odgovoren za produkte in bi rad izvedel več o storitvi v Sloveniji

Ekipa testiRaj bo seveda vesela vsakega interesa, saj trenutno zelo aktivno dela na spisku produktov in naročnikov preden se trgovina odpre, kar bi se pa naj zgodilo kmalu, predvidoma marca letošnje leto.

Trenutno si lahko na naši spletni strani ogledate kratko predstavitev po kateri nas lahko povabite tudi na klepet info@testiraj.eu.. V kratkem bo na voljo tudi predstavitvena animacija ter seveda fejsbook profil za potrošnike … zato se nas splača spremljati.

Spremljajte nas lahko na LinkedIn 

“V živo” pa na Twitterju 

In kdo so posamezniki, ki se trudijo potrošniku ponuditi tako nobel reč, kot so zastonj izdelki?

Idejna mama, evangelistka in frontmenca projekta je Irena, partner in pametovalec na projektu pa so moja malenkost.

Za kvaliteto povratnih informacij bo skrbela Petra iz Semantia-e, za vse kar se pa bo lepega in dobrega dogajalo na naši spletni strani pa bodo krivi Matej in Mare in Boštjan iz Kreatorij-a.

Ključni pa boste seveda Vi naročniki, blagovne znamke in seveda potrošniki.

Paper.li ali kako postati urednik svojega časopisa

04/01/2011 § Komentiraj

Pred nekaj meseci sem naletel na krasno orodje za konsolidacijo naraščajočega števila virov informacij, ki vsak dan bolj »onesnažujejo« moje življenje v spletu. Težko se je znajti v tem oblaku, ko pa vsak dan nastajajo novi viri vsebin, izluščiti je treba relevantnost in pomembnost, zmeraj več je spama, če uporabljaš zmeraj iste vire ne širiš svojih obzorij … časa pa tudi ni neskončno.

Zato je fino najti kako tehnologijo ali storitev, ki vsaj  nekaj od naštetih reči naredi namesto tebe.

Leta nazaj je bila to striktno domena javnih medijev, splet pa je, tako kot mnoge druge reči, tudi to stvar obrnil na glavo.

Selitev bralcev in posledično marketinškega denarja na splet je drastično vplivala na klasične medije

Tako pri nas, kot v tujini smo zadnja leta doživljali konstanten upad prodaje časopisov in revij. Ključen razlog je selitev bralcev v splet, ki je za sabo potegnila tudi selitev oglaševalskega denarja.

Medtem pa je obstoječa industrija tiskanih medijev (in drago plačanih managerjev) apatično in brez velike volje po spremembah opazovala ter se izkazala, kot izjemno nefleksibilna in neuspešna slediti novi realnosti v smislu potrebnih sprememb uredniškega pristopa, oglaševalske infrastrukture, pritoka denarja … skratka ni bila sposobna spremeniti, več kot 100 let starega poslovnega modela.

Časopis mi ne more ponuditi več, kot 20% zame relevantnih informacij.

Novice še zmeraj nastajajo na podoben način, ko včasih, se je pa drastično spremenila distribucija medtem pa vsebine nastajajo na popolnoma nov način (blogi in podobno). Tudi virov novic in vsebin je vse več.

Eden izmed problemov, ki jih imam sam s klasičnimi mediji je relevantnost informacij. Sam sem leta bil reden bralec Sobotne Priloge medtem, ko je danes skoradja ne kupim več (mogoče čisto ritualno pred sobotno kavo v mestu), ker 80% vsebine zame ni relevantne- tistih 5% raje preberem na spletu. Podobno je z ostalimi mediji in večino revij.

Dnevni časopisi morajo naslavljati čimširšo množico, če hočejo doseči potencialno čimvečji trg naročnikov in oglaševalcev. Kar pa za bralca ni nujno najbolje.

Zame idealen časopis je pisan na kožo (skoraj) vsakemu bralcu posebej s tem, ko mu ponudi zanj maksimalno relevantne in kakovostne informacije in vsebine. Vse to iz skoraj brezmejnega števila obstoječih virov … in me pri tem konstantno ne bombardira z nerelevantnimi reklamami.

In kake so spletne/tehnološke alternative?

Najboljše orodje in najboljši približek za distribucijo relevantnih informacij je danes twitter, ki omogoča, da novice hitro preletimo in če opazimo kaj zanimivega jih tudi v originalnem viru preberemo.

S spremljanjem drugih v svojen twitter accountu sami določimo relevantnost vira. Pomankljivost tega avtomatizma je ta, da mogoče kaj pomebnega za nas zamudimo. Manjka torej pamet, ki bi na osnovi naših bralnih navad (in mogoče navad bralcev, ki berejo podobne reči) ponudila še kako dodatno vsebino (ne na twiteer nivoju virov, ampak na nivoju vsebine)- sedaj to delamo sami, ko dodamo kak nov vir.

paper.li- moj lastni časopis

Švicarsko podjetje Small Rivers se je odločilo, da ta način spremljanja novic (torej twitter stream) spremeni v čisto »tapravi« personalizirani dnevni časopis v obliki storitve paper.li.

Kaj torej paper.li dela? Pregleda celoten twitter stream, analizira vir informacije, preveri njegovo relevantnost in splošno priljubljenost (bralnost) ter, kot končni izdelek iz originalne vsebine sestavi tvoj lastni časopis … vključno z arhivom izdaj.

moj lastni dnevni cajtung

Vir vsebine so torej poljubni viri (tudi časopisi, blogi, portali, članki), ki jih sam določiš (urednik je torej uporabnik sam), za distribucijo (in deloma agregacijo) poskrbi twitter, za formo in kontekst (ter agregacijo) pa paper.li.

Članke lepo razdeli v različne predefinirane sekcije časopisa (business, tech, education), kar pomeni, da paper.li ve poiskati kontekst določene vsebine in jo pravilno umestiti. Dodatno fiksnim sekcijam, lahko članke beremo tudi po “twitter hashtag-ih” (to so tisti  “#” znakci, ki jih dostikrat zasledimo v našem streamu).

Ne samo enega, lahko imam več osebnih časopisov

Seveda je možno časopis narediti iz poljubnega twitter streama, kjer nam je lahko v veliko pomoč listorious.com– imenik različnih twitter list. Če te zanima fotografija si lahko narediš lastni spletni časopi na osnovi http://twitter.com/#!/petapixel/best-of-photography.

Te zanima marketing ali mogoče bolj specifično B2B marketing? Kein problem.

Na žalost slovenščina (oziroma “luščenje” konteksta v slovenskih besedilih) ni podprta, pa tudi dvomim, da bo v bližnji prihodnosti, tako da nam še zmeraj ne preostane drugega, kot brskati po slovenskih novičarskih in vsebinskih portalih neposredno. Kak open source projekt podobne narave bi prevod olajšal in oresničil.

A je paper.li konkurent časopisom?

Paper.li (v navezavi s twitter-jem nakazuje možno smer v katero bi celotna arhitektura, oziroma medijski ekosistem lahko šel:

  • heterogeni viri, oziroma ponudniki vsebine- prava časopisna uredništva, blogi, različni neodvisni viri
  • kuracija vsebin- zanimive vsebine
  • urednikovanje- kvaliteta virov, trajanje vrednosti vsebine
  • agregacija vsebin- združi po posamaznikovih željah in navadah
  • forma in distribucija- papir, iPod apps, web

Jaz svoj časopis (skoraj) redno berem (alternativa je spremljanje vsebin z Seismic Desktop), sigurno pa zavoljo take tehnologije, oziroma orodij, časopisi ne bodo izumrli.

Izumrli bodo izključno zavoljo samih sebe.

Where Am I?

You are currently viewing the archives for januar, 2011 at biznis strategije ideje marketing.

%d bloggers like this: